Pravni predpisi

KAKOVOST ZRAKA

7.člen

Zrak v prostoru mora biti svež in prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja ljudi v prostoru. Pri projektiranju in gradnji stavb je treba šteti, da je vir onesnaževanja notranjega zraka stavba kot celota – gradbeni material, pohištvo, prezračevalni sistem, oprema, kot je podano v tabeli A.7 standarda SIST CR 1752, Prezračevanje stavb – Kriteriji načrtovanja notranjega okolja. Onesnaževanje notranjega zraka, povezano z uporabniki prostora, je opredeljeno v tabeli A.6 standarda SIST CR 1752.

9.člen

S prezračevanjem je treba zagotavljati, da koncentracije notranjih onesnaževalcev zraka v prostorih stavbe ne presegajo vrednosti, podanih v tabeli 7 pod točko 4. Količina zraka v prilogi 1.
Zdravju škodljive koncentracije snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti iz standarda SIST CR 1752, dodatek E.

10.člen

Tok zraka ter razširjenost emisij in vonjav med posameznimi prostori stavbe oziroma med stavbo in njenim okoljem je treba nadzorovati s tlačno razliko vtočnih in odtočnih tokov zraka z nadtlakom ali podtlakom do 10 Pa. Prostori z različnim namenom uporabe ne smejo imeti skupnega prezračevalnega sistema.

PROJEKTIRANJE PREZRAČEVALNIH SISTEMOV

7.člen

Prezračevalni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da pri normalnem vzdrževanju racionalno in nemoteno deluje ves čas uporabe in da je omogočen lahek dostop za čiščenje, vzdrževanje in popravila tega sistema.

18. člen

Pri projektiranju prezračevalnih sistemov je treba med drugim tudi upoštevati:
– namembnost in fleksibilnost prostora z opredelitvijo bivalne cone,
– obremenjenost prostora z uporabniki (na m2 površine),
– ocenitev uporabnikove aktivnosti in navad oblačenja,
– obremenitev prostora z onesnaževalci,
– delež kadilcev, kjer je dovoljeno kajenje,
– kakovost razpoložljivega zunanjega zraka,
– nivo zunanjega hrupa,
– meteorološke pogoje,
– delež steklenih površin in njihovih transmisij,
– možnost odpiranja oken,
– uporabo senčil,
– hladilno/grelne obremenitve notranjega in zunanjega izvora,
– fizikalne lastnosti materialov, uporabljenih v stavbi,
– kontrolo in dušenje hrupa zaradi mehanskega oziroma hibridnega prezračevalnega sistema,
– način vzdrževanja in kakovost čiščenja prezračevalnega sistema in prostorov.

19. člen

Kakovost zraka: najmanjša količina zunanjega zraka se določi glede na največje dopustne koncentracije onesnaževalcev v prostoru po naslednjem postopku:
– identificirajo se vse kritične kemične in druge emisije, oceni njihova intenziteta in mesto izvora,
– ugotovijo se predpisane dopustne koncentracijske vrednosti in
– izračuna se potrebna količina zraka za stacionarno stanje s pogojem, da je kakovost vtočnega (zunanjega) zraka boljša od notranjega zraka
– odstranitev onesnaževalcev zraka

TEHNIČNE ZAHTEVE ZA PREZRAČEVALNE SISTEME

20. člen

Prezračevalni sistem mora biti opremljen z merilnimi in krmilnimi instrumenti za nadzor in upravljanje njegovih glavnih funkcij delovanja ter oskrbovan in vzdrževan tako, da izpolnjuje zahteve po tem pravilniku ves čas svojega delovanja.
Namestitev prezračevalnih odprtin, njihovo število in porazdelitev morajo biti takšni, da ne povzročajo nezaželenih učinkov toka zraka. Prezračevalne odprtine morajo biti stalno dostopne za vzdrževanje in čiščenje.
Vsi deli prezračevalnega sistema morajo biti iz negorljivega materiala, gladkih notranjih površin, kjer se maščoba in umazanija lahko čistita.
Debelina toplotne izolacije (toplotne prevodnosti ≤ 0,04 W/mK) mora biti ≥ 40 mm, da ne prihaja do kondenzacije v sami notranjosti ali na površini sistema, da je izolacija zaščitena proti poškodbam in da je omogočeno čiščenje kanalov.

PRESKUS IN PREVZEM VGRAJENEGA PREZRAČEVALNEGA SISTEMA

22. člen

Izvajalec mora med drugim v dogovoru z investitorjem najpozneje do tehničnega prevzema poskrbeti da je prezračevalni sistem očiščen.

26. člen

Projektna dokumentacija prezračevalnega sistema mora vsebovati vse postopke načrtovanja, procesne in kontrolne diagrame, risbe, sheme itn. Dokumentacija, izročena lastniku, mora poleg tega vsebovati tudi tehnične specifikacije delovanja, navodila za uporabo in vzdrževanje ter tehnična navodila za sisteme, vse v slovenskem jeziku.

27. člen

Od vgradnje dalje mora upravljavec voditi knjigo delovanja, servisiranja in vzdrževanja prezračevalnega sistema oziroma naprave z navedbo časovnih intervalov in odgovornih oseb.

OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE PREZRAČEVALNEGA SISTEMA

28. člen

Vsi deli prezračevalnega sistema morajo biti narejeni in vgrajeni tako, da sta omogočeni njihovo čiščenje in zamenjava. Po vgradnji in ob pregledih morajo biti komponente očiščene in po potrebi razkužene na zdravju neškodljiv način, za kar mora biti predvideno zadostno število ustrezno velikih čistilnih odprtin skladno s standardom SIST EN 12097. Prezračevalni sistemi in komponente za vtočni zrak morajo obratovati in biti vzdrževani tako, da so zahteve za higieno in čistočo zraka neprestano dosežene skladno z zahtevanimi oziroma načrtovanimi vrednostmi ter predpisi.

29. člen

Prezračevalni sistemi morajo biti narejeni, vgrajeni in vzdrževani tako, da rast in razmnoževanje mikroorganizmov na vseh komponentah sistemov nista mogoča.

30. člen

Redni pregled prezračevalnih naprav in sistemov je treba izvesti najmanj enkrat na leto, če v navodilih za uporabo ni določeno drugače. Količina bakterij v vodi vlažilne komore se kontrolira najmanj dvakrat na leto. Izredni pregled prezračevalnih naprav in sistemov se opravi po posegih, ki lahko vplivajo na funkcionalnost sistema oziroma na količino mikroorganizmov v sistemu. V tem primeru se opravijo tudi kontrola količine bakterij v vodi vlažilne komore in tudi ciljane bakteriološke analize. Ugotovitve rednih in tudi izrednih pregledov se vpisujejo v knjigo pregledov, ki jo hrani upravljavec prezračevalnega sistema.